Skip to main content
European Commission logo
slsl
Naš planet, naša prihodnost

Milestones

Mejniki

Boj proti podnebnim spremembam po svetu

Svetovna prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam so se zares začela leta 1992, ko so države z vsega sveta podpisale mednarodno pogodbo, ki se imenuje Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC).

Oglej si glavne mejnike v svetovnem boju proti podnebnim spremembam.

Ustanovi se Medvladni sosvet o podnebnih spremembah (IPCC), ki povezuje več tisoč znanstvenikov pri ocenjevanju dokazov o podnebnih spremembah in njihovih vplivih.

UNFCCC sprejme Kjotski protokol, prvo mednarodno pogodbo o emisijah toplogrednih plinov.

EU vzpostavi sistem za trgovanje z emisijami.

EU leta 2007 sprejme podnebni in energetski sveženj za leto 2020, ki ima tri ključne cilje: zmanjšati emisije toplogrednih plinov v EU za 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, povečati delež obnovljivih virov energije na 20 % porabe energije v EU in izboljšati energijsko učinkovitost za 20 %.

Konferenca ZN v Københavnu se konča brez splošnega sporazuma o zavezujočih zmanjšanjih.

100 svetovnih voditeljev se sestane na podnebnem vrhu ZN v New Yorku; 5. ocenjevalno poročilo IPCC o podnebnih spremembah navaja, da je cilj do 2 °C še vedno dosegljiv; EU sprejme svoj podnebni in energetski sveženj za leto 2030, vključno s cilji vsaj 40-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Sprejme se nov svetovni sporazum o podnebju – Pariški sporazum 2015. 195 držav se zaveže k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, omejevanju naraščanja globalne temperature pod 2 °C v primerjavi s temperaturo pred industrijsko dobo.

Pariški sporazum začne veljati 4. novembra 2016.

Države se dogovorijo o podrobnih pravilih in smernicah, da Pariški sporazum deluje v praksi po vsem svetu.

Voditelji držav EU dosežejo dogovor o cilju, da do leta 2050 oblikujejo podnebno nevtralno EU.

Evropska komisija sprejme sveženj predlogov, da bi podnebne, energetske, zemljiške, prometne in davčne politike EU omogočile zmanjšanje količine neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Ali ste vedeli?

Okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah so podpisale skoraj vse države na svetu – tj. 197 držav, vključno z vsako državo članico EU posebej in EU kot organizacijo.

Sprejetje celotne obveznosti

22. aprila 2016 je 174 držav uradno podpisalo Pariški sporazum v New Yorku, šlo je za dotlej največje število podpisnic mednarodne pogodbe v enem dnevu.

Da bi Pariški sporazum postal zakonit, ga je moralo uradno ratificirati vsaj 55 držav, ki so predstavljale vsaj 55 % globalnih emisij.

EU je sporazum uradno ratificirala 5. oktobra 2016, začel pa je veljati 4. novembra, torej manj kot eno leto po sprejetju.

Ali ste vedeli?

Leta 2018 je bila EU odgovorna za manj kot 10 % globalnih emisij CO2, Kitajska za približno 30 % in ZDA za 14 %.

Financiranje sprememb

Revnejše in ranljivejše države potrebujejo pomoč pri zmanjševanju emisij in prilagajanju na vplive podnebnih sprememb.

Leta 2020 je skupna vrednost obvez EU in njenih držav članic znašala skoraj 27 milijard ameriških dolarjev (23,39 milijarde evrov), od tega je bila približno polovica porabljena za pomoč mednarodnim partnerjem EU pri prilagajanju na podnebne spremembe. Velik del te podpore je namenjen najbolj ranljivim državam na svetu. Še naprej smo zavezani skupnemu cilju razvitih držav, da čim prej, in sicer do leta 2025, zberejo 100 milijard ameriških dolarjev na leto za financiranje boja proti podnebnim spremembam.

Ali ste vedeli?

Nobelovo nagrado za prizadevanja na področju podnebnih sprememb sta leta 2007 prejela Medvladni sosvet za podnebne spremembe in nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore.

Precej pod 2 °C

Vlade se strinjajo, da je zaradi preprečevanja najhujših vplivov podnebnih sprememb porast globalne temperature v primerjavi z ravnmi iz predindustrijskega obdobja (obdobja pred industrijsko revolucijo) treba omejiti na največ 2 °C.

Znanstveniki namreč menijo, da bi se, če bi bila ta mejna vrednost presežena, tveganje nepopravljivih daljnosežnih sprememb izredno povečalo. Prav tako so države dosegle dogovor o omejitvi segrevanja na 1,5 °C, saj bi se tako tveganja ter vplivi podnebnih sprememb znatno zmanjšali.

Ti cilji so bili dogovorjeni v Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC), tj. mednarodnem sporazumu, ki obravnava podnebne izzive.

Ali ste vedeli?

Ena tretjina naložb iz načrta EU za oživitev gospodarstva NextGenerationEU in sedemletnega proračuna EU bo namenjena financiranju evropskega zelenega dogovora. To znaša 600 milijard evrov!