Spreminjajoči se svet
Učinki
Učinki podnebnih sprememb se čutijo na vseh celinah sveta, predvidoma pa bodo v prihodnjih desetletjih pogostejši in izrazitejši.
Različne države in regije se soočajo z različnimi težavami.
Te spremembe podnebja lahko preoblikujejo naš svet, kar lahko vpliva na zaloge hrane in vode ter naše zdravje. Večje kot bodo težave, težje in dražje jih bo rešiti, zato je zgodnje ukrepanje za boj proti podnebnim spremembam najboljša možnost.
Kako merimo podnebne spremembe?
Vzorci ledu, odvzeti v globokih plasteh pod Antarktiko, vsebujejo zračne mehurčke, ki so nastali pred 650 000 leti. Ti mehurčki pričajo o ravneh toplogrednih plinov v preteklosti in razkrivajo, da so bile koncentracije CO2 in metana v ozračju nekoč precej nižje kot danes.
Letnice dreves kažejo rast v enem letu. Znanstveniki preučujejo letnice zelo starih dreves, da bi ugotovili, kako se je podnebje spreminjalo skozi čas. Letnice so na primer tanjše, če je vreme hladno ali suho.
Observatorij Mauna Loa na Havajih, ZDA, od leta 1958 meri ravni CO2 v ozračju. Meritve, opravljene na tej oddaljeni lokaciji, kjer je zrak stabilen, so dober kazalnik globalnih ravni CO2.
Satelitske slike se lahko uporabijo za prikaz spreminjanja ledenega pokrova Arktičnega in Antarktičnega morja skozi čas.
Slabe novice
Znanstveniki se strinjajo, da se zaradi izpustov ogromnih količin toplogrednih plinov v ozračje zaradi človekovega delovanja planet segreva hitreje kot kdaj koli prej. Sem sodijo dejavnosti, kot so kurjenje fosilnih goriv (premoga, nafte in plina), vožnja z avtomobili in sekanje gozdov.
Mnogi opažamo in tudi doživljamo učinke podnebnih sprememb. Vendar tu ne gre samo za izredne vremenske razmere, kot so poplave, suše in orkani. Počasnejše in manj opazne spremembe podnebja lahko popolnoma spremenijo naš način življenja.
Dobre novice
Dobra novica je, da je decembra leta 2015 v Parizu 195 držav (praktično ves svet) doseglo dogovor o prvem pravno zavezujočem globalnem sporazumu za boj proti podnebnim spremembam. Vlade, podjetja in posamezniki v EU in po svetu si prizadevajo za odpravo vzrokov teh sprememb in prilagajanje novim razmeram.
Vsak od nas ima pri tem svojo vlogo, saj so podnebne spremembe svetovna težava, ki lahko prizadene prav vsakogar od nas.
Delimo si skupni planet in spremembe, ki jih povzročimo na enem kraju, lahko vplivajo na druge, tudi zelo oddaljene kraje. Lahko rečemo, da s svojim ravnanjem pustimo trajno sled, nekakšen odtis. Zato si lahko prav vsak od nas v svojih dejanjih in izbirah prizadeva za čim manjši odtis ter pomaga v boju proti podnebnim spremembam.
Izredne vremenske razmere, ki jih povzročajo podnebne spremembe
Navodila ...
Klikni interaktivni zemljevid in odkrij primere vremenskih anomalij, ki se pojavljajo po vsem svetu.
Oceani na bojni črti
Naraščajoča gladina morja
V obdobju od leta 1901 do leta 2010 se je povprečna morska gladina na svetu dvignila za 19 cm. Za to obstajata dva glavna razloga: prvi je, da se voda s segrevanjem širi in zavzame več prostora, drugi pa, da se zaradi globalnega segrevanja ledeniki in ogromne ledene plošče na Grenlandiji in Antarktiki hitreje topijo, s čimer v oceane prihaja še več vode.
Tako nastali dvig morske gladine povzroča poplave na nizko ležečih obalah in grozi s popolno potopitvijo nekaterih otokov.
Višja gladina morja pa lahko ogrozi tudi pomembne obalne ekosisteme, kot so gozdovi mangrove, ki nudijo varno zavetje mladicam rib in drugim prostoživečim živalim, saj jih varujejo pred neurji, ki spodkopavajo obale. Ko slana voda razmoči kopno, uniči zaloge pitne vode in prst, zaradi česar je nemogoče gojiti pridelke.
Ogroženi otoki
Si lahko predstavljaš, kako je, če veš, da bi voda nekega dne lahko potopila tvoj dom?
Marshallovi otoki v severnem delu Tihega oceana so ena najbolj ogroženih otoških držav na svetu, saj večji del ozemlja leži samo približno tri metre nad morsko gladino.
Če bi se morska gladina v teh krajih dvignila za samo 80 cm, bi po prepričanju znanstvenikov pod vodo izginili kar dve tretjini ozemlja.
Toplejši oceani
Podnebne spremembe močno vplivajo tudi na svetovne oceane. Zaradi sprememb v ozračju, ki jih zadnjih 40 let povzročamo s svojimi dejavnostmi, oceani vpijejo več kot 90 % dodatne toplote.
To sicer pomeni, da se ozračje ne segreva toliko, kot bi se lahko, vendar se segrevajo oceani. Vrste, kot so ribe, kozice, kiti in plankton (drobni organizmi, s katerimi se hranijo ribe), se na toplejšo vodo odzovejo tako, da se preselijo v dele s hladnejšo vodo.
Vendar se drobni kril, podoben kozicam, s katerim se hranijo ribe in kiti, najbolje razmnožuje v hladni vodi. V toplejši vodi je torej manj krilov in rib. Koralni grebeni, kjer živi več kot 25 % vseh morskih organizmov in kjer se razmnožujejo številne ribe, se zaradi segrevanja vode prav tako borijo za preživetje.
Oceani vpijejo približno četrtino vsega ogljikovega dioksida, ki ga izpustimo vsako leto, naraščajoče ravni CO2 pa pomenijo večjo količino plina, ki se kopiči v morjih. To pripomore k uravnavanju podnebja, vendar spreminja kemično ravnovesje oceanov.
Vode postajajo vse bolj kisle, kar je škodljivo za morske organizme, zlasti živa bitja z lupino, kot so jastogi, ostrige in korale.
To je še posebej zaskrbljujoče, saj so ta živa bitja na začetku prehranjevalne verige številnih vrst.
Živali na udaru podnebnih sprememb
Ogroženost polarne hrane
Številne kopenske in morske vrste so se že preselile v nove kraje. Če ne bomo storili ničesar, da omejimo podnebne spremembe, bo nekaterim vrstam grozila še večja nevarnost izumrtja.
Največji polarni plenilci, kot so morski leopardi in polarni medvedi, za preživetje potrebujejo drobne alge, ki rastejo na spodnji strani ledu. Te alge predstavljajo začetek skoraj vseh polarnih prehranjevalnih verig. Plankton se prehranjuje z algami, medtem ko majhne ribe, krili in druga živa bitja jedo plankton: to se nadaljuje po prehranjevalni verigi vse do rib, pingvinov in tjulnjev. Z izginjanjem morskega ledu na Antarktiki in Arktiki razpadajo tudi te prehranjevalne verige.
Kakšne pa so posledice za ljudi?
Podnebne spremembe so povzročile trajne posledice na Zemlji, zaradi katerih se način življenja ljudi vse bolj spreminja.
Nevarni komarji
Spremembe v podnebju pomenijo tudi, da se nekatere žuželke, ki so prej živele v eni regiji, zdaj naseljujejo na drugih območjih.
Nekateri komarji s pikom prenašajo bolezni, kot so rumena mrzlica, mrzlica denga, vročica chikungunya in malarija. Prvotno so vse te žuželke živele samo v tropskih krajih, ker pa je podnebje toplejše, nekatere od teh danes živijo in se razmnožujejo tudi v južni Evropi.
Manj hrane, več težav
Žgoča vročina in pomanjkanje vode sta uničujoča dvojica za pridelke in zaloge hrane po svetu. Rastline potrebujejo vodo za preživetje, brez rastlin pa bi stradala tudi živina, na primer govedo. Ko se zgornja plast prsti na kmetijskih poljih izsuši, postane prašna, veter jo razpiha in s seboj odnese tudi pomembna hranila, ki jih potrebujejo rastline.
Rezultat je manj hrane, kar je velika težava, saj naj bi se število svetovnega prebivalstva do leta 2050 z današnjih 7 milijard povečalo na 9 milijard, torej bomo potrebovali več, in ne manj hrane.
Naše zaloge hrane pa ogrožajo tudi negativni učinki podnebnih sprememb na čebele in druge opraševalce. Zaradi vseh navedenih dejstev moramo čim bolj preprečiti podnebne spremembe ter obenem tem spremembam prilagajati kmetijstvo.
Potapljajoče se mesto
Leseni piloti, na katerih so zgrajene Benetke, izginjajo v blatu plitve lagune v Jadranskem morju.
Ker se gladina vode v laguni vsako leto dvigne za približno 2 mm, je skupni učinek dvig morske gladine za 4 mm na leto.
Pogoste poplave poškodujejo zgodovinske zgradbe, prekrijejo poti in vplivajo na turizem.
Vendar je v teku projekt postavitve 78 velikih jeklenih vrat, ki bodo mesto zavarovala pred poplavami do višine 3 metrov. Poleg vrat bodo Benetke dodatno zaščitene z obnovo solin, ki delujejo kot naravne ovire pred dvigom morske gladine.
Kot lahko vidiš, situacija ni ravno najboljša niti za Zemljo niti za ljudi ... Kaj torej lahko storimo?