Skip to main content
Naš planet, naša prihodnost

Vzroki

Kaj je vzrok podnebnih sprememb?

Vzroki

Podnebje na Zemlji se nenehno spreminja in postopoma se pojavljajo daljša toplejša ali hladnejša obdobja.

Mi smo odgovorni

Te spremembe so bile posledica naravnih vzrokov, kot so spremembe nagiba planeta, sončeva aktivnost in oceanski tokovi.

Toda spremembe, ki smo jim priča danes, so drugačne: zanje smo odgovorni mi! Z izpusti večjih količin plinov, zaradi katerih se toplota zadržuje v ozračju, temperatura na Zemlji izredno hitro narašča.

Remote video URL

Vloga znanosti

Ko sončna svetloba doseže Zemljino površje, se del te energije vpije ter segreje tla in oceane. Preostanek energije se lahko izgubi nazaj v vesolje, toda del energije je ujet v ozračju in segreva Zemljo. To imenujemo „učinek tople grede”, saj ozračje deluje kot steklo v rastlinjaku – segreva notranjost.

Do učinka tople grede prihaja, ker Zemljino ozračje vsebuje pline, kot so vodni hlapi, ogljikov dioksid, metan in dušikov oksid (to so toplogredni plini). Učinek tople grede običajno ohranja prijetno temperaturo na našem planetu.

Vendar človekove dejavnosti povečujejo količino toplogrednih plinov v ozračju, zaradi česar je učinek tople grede močnejši in zvišuje temperaturo Zemlje.

Podnebne spremembe povzroča dvig temperature Zemlje (globalno segrevanje), do katerega pride, ker se v ozračje dodaja več toplogrednih plinov, kot je tistih, ki nastajajo naravno.

Ti dodatni toplogredni plini v glavnem nastajajo zaradi kurjenja fosilnih goriv za proizvodnjo energije in tudi drugih človekovih dejavnosti, kot so sekanje deževnih gozdov, kmetijstvo, živinoreja in proizvodnja kemikalij.

Vreme in podnebje sta različni, vendar sorodni zadevi. Vreme pomeni vsakodnevne razmere na določenem kraju: na primer en dan je lahko oblačno in vlažno, naslednji dan pa sončno.

„Podnebje” so povprečne vremenske razmere na tem kraju v sorazmerno dolgih obdobjih (npr. 30 let). Za puščave je na primer značilno suho in vroče podnebje, medtem ko je na Arktiki in Antarktiki suho in mrzlo.

Globalno segrevanje in podnebne spremembe

Globalno segrevanje opisuje trenutno naraščanje temperature Zemlje. To je samo en element podnebnih sprememb. Podnebne spremembe so številni različni učinki globalnega segrevanja na podnebni sistem Zemlje.

Ti vključujejo dviganje morske gladine, taljenje ledenikov, spreminjanje padavinskih vzorcev, večjo pogostost skrajnih vremenskih razmer (kot so nenadne poplave in vročinski valovi), spreminjanje dolžine letnih časov in spreminjanje donosa posevkov.

Ali ste vedeli?

Emisije toplogrednih plinov v EU so se med letoma 1990 in 2018 zmanjšale za 23 %.

Segrevanje

Leta 2019 je bila Zemlja za približno 1,5 °C toplejša kot v poznem 19. stoletju, povprečna globalna temperatura pa naj bi se v naslednjem stoletju še zvišala. 1,5 °C morda ne zveni tako hudo, vendar pomisli:

Do večjega dela dosedanjega segrevanja je prišlo v zadnjih desetletjih, torej se naraščanje temperature pospešuje.

Ne pozabi, da gre za povprečno naraščanje: v nekaterih krajih je precej topleje, v drugih hladneje. Arktika se je na primer v zadnjih 60 letih tako močno segrela, da bi bila lahko poleti 2040 že povsem brez ledu. Evropa se segreva hitreje od drugih območij na svetu.

Nekatere raziskave so pokazale, da je bila Zemljina temperatura med zadnjo ledeno dobo le okoli 4 °C nižja kot v poznem 19. stoletju.

Vprašaj znanstvenika

Avatar blond boy character
Kako resne so podnebne spremembe?
Scientist avatar
Naš planet se hitro segreva. Vzrok teh sprememb so človekove dejavnosti, katerih posledice zdaj vidimo po vsem svetu.
Bolj kot vplivamo na podnebje, večje je tveganje nevarnih sprememb ter težje in dražje bo onemogočati prihodnje spremembe ter se prilagajati neizogibnim vplivom. Če ne sprejmemo nujnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, se lahko povprečna temperatura Zemljinega površja še pred koncem tega stoletja dvigne za 4 °C ali več v primerjavi s temperaturo pred industrijsko dobo.
— Dr. Jolene Cook, klimatologinja

Ogljični odtis

Naš ogljični odtis meri naš vpliv na planet v smislu količine toplogrednih plinov, ki jih proizvajamo v vsakodnevnem življenju, na primer koliko goriva ali elektrike porabimo oziroma koliko je potrebujemo, da izdelamo stvari, ki jih uporabljamo.

V razdelku Zdaj pa ti si oglej nekaj nasvetov za zmanjšanje ogljičnega odtisa.

Earth illustration

Kroženje ogljika: vedno v gibanju

Ogljik je vsepovsod in v vseh živih bitjih – tudi v tebi! Ne ostaja pa ves čas na enem mestu:

nenehno se premika z enega dela planeta na drugega in spreminja obliko. Ogljik je na primer v zraku prisoten predvsem v obliki plina (ogljikov dioksid ali CO2), ki ga vpijajo rastline, vključno z drevesi, in oceani.

Kopenske živali, med njimi tudi mi, dobijo ogljik z uživanjem rastlin, pri dihanju pa ga izdihavajo. Ko rastline in živali umrejo, njihovi ostanki razpadejo in se razgradijo, pri čemer se ustvarja ogljik, ki se vpije nazaj v Zemljo.

Kroženje ogljika že tisočletja bolj ali manj ohranja stabilnost deleža plina v ozračju.

To ugodno ravnovesje pa rušijo človekove dejavnosti, pri katerih do izpusta CO2 pride hitreje, kot bi ga bilo mogoče odstraniti po naravni poti, ali s katerimi se zmanjšuje obseg naravnih skladišč ogljika, na primer s krčenjem tropskih deževnih gozdov.

Tako se poveča količina CO2 v ozračju in glede na to, da je CO2 toplogredni plin, se Zemljina temperatura viša.

Ali ste vedeli?

Brez učinka tople grede bi bila povprečna temperatura na Zemlji pičlih –18 °C namesto današnjih prijetnih 15 °C: veliko prehladno, da bi rastline, živali in tudi mi lahko preživeli.

Ali je luknja v ozonskem plašču kriva za podnebne spremembe?

Ne!

Ozon je zelo koristen plin v Zemljinem ozračju, ki vpije škodljivo ultravijolično sevanje Sonca.

Ko so znanstveniki ugotovili, da zaradi plinov, ki jih je ustvaril človek in ki se uporabljajo v hladilnikih in razpršilih, v ozonskem plašču nastaja luknja, se je mednarodna skupnost odločila, da te pline postopoma odpravi. Sestavljen je bil Montrealski protokol, tj. sporazum o postopnem zmanjševanju uporabe teh nevarnih snovi oziroma klorofluoroogljikovodikov (CFC).

Ta prizadevanja so bila tako uspešna, da je ozonski plašč zdaj na dobri poti, da se do sredine 21. stoletja ponovno obnovi. EU je pri zaščiti ozonskega plašča v ospredju. Čeprav sama ozonska luknja ni povzročila globalnega segrevanja, pa omejitve, ki veljajo za snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, pomagajo preprečevati podnebne spremembe, saj so te kemikalije tudi toplogredni plini.

Na žalost pa so se namesto CFC in drugih snovi, ki so jim sledile, sčasoma začeli uporabljati fluorirani plini ali F-plini. Ti nimajo nobenega učinka na ozonski plašč, so pa močni toplogredni plini. Svet je znova ukrepal: vseh 198 držav, ki so podpisale Montrealski protokol, se je strinjalo, da omejijo svojo proizvodnjo in uporabo teh škodljivih plinov. EU je prevzela vodilno vlogo na svetu pri omejevanju njihove uporabe in iskanju nadomestnih rešitev. V primerjavi z ravnmi iz leta 2014 se bodo emisije F-plinov v EU do leta 2030 zmanjšale za dve tretjini. Evropska komisija je leta 2022 pripravila predlog za povečanje ambicioznosti zakona o F-plinih, kar bo EU pomagalo doseči podnebno nevtralnost do leta 2050.

Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli, da ima Evropska unija lasten satelitski program za opazovanje Zemlje? Imenuje se Kopernik in je najnaprednejši sistem na svetu za opazovanje planeta. Kopernik vključuje šest linij satelitov Sentinel, ki znanstvenikom pošiljajo slike kopnega in morja v visoki ločljivosti. Slike lahko brezplačno uporabljajo vsi, in sicer za različne namene, vključno s spremljanjem sprememb podnebja in okolja.

Satellite illustration

Fosilna goriva

Fosilna goriva, na primer premog, so ostanki nekdanjih rastlin in živali, zakopanih v zemljo že več milijonov let, ki so se spremenili v snovi, katere lahko uporabljamo kot gorivo.

Fossil image