Rešitve
Podnebje in narava
Ukrepi za boj proti podnebnim spremembam pomagajo varovati naravo okoli nas in naravne sisteme, od katerih smo odvisni vsi. Če bomo dobro skrbeli za naša tla, gozdove in vode, se bomo lahko tudi na boljši način spopadli s podnebnimi spremembami in njihovimi posledicami.
Podnebne spremembe na številne načine vplivajo na naše okolje in družbo. Številne države EU so že pripravile nacionalne načrte za obravnavanje teh vplivov. Različne regije se bodo spopadale z različnimi težavami, zato morajo biti ti načrti prilagojeni regionalnim in lokalnim razmeram.
Odlično skladišče ogljika v tleh
Večina nas meni, da so tla pod našimi nogami samo zemlja, vendar imajo ta zelo pomembno vlogo pri uravnavanju svetovnega podnebja. Tla shranjujejo ogljik predvsem v obliki organske snovi in so za oceani drugo največje skladišče ogljika na Zemlji.
Ocenjuje se, da je 0,1 % ogljika, ki je trenutno shranjen v evropskih tleh, enakovredno količini emisij, ki jih letno ustvari 100 milijonov avtomobilov.
Zmožnost tal, da zadržujejo ogromne količine shranjenega ogljika, je v zadnjih desetletjih oslabljena zlasti zaradi netrajnostnih praks upravljanja zemljišč in sprememb rabe zemljišč. Vendar lahko dobre prakse v gozdarstvu in dobre prakse upravljanja zemljišč pripomorejo k ohranjanju ali celo povečanju količine ogljika, ki se shranjuje v tleh.
Podzemno shranjevanje ogljika
Zajemanje in shranjevanje ogljika je tehnika, pri kateri se ogljikov dioksid, ki ga oddajajo elektrarne in industrijske tovarne, zajame, stisne in nato prepelje na primerno mesto za skladiščenje, ki je globoko pod tlemi.
Gre za tehniko z velikim potencialom za prispevanje k boju proti podnebnim spremembam v Evropi in po svetu: v podzemnih skladiščih je mogoče skoraj ves ogljikov dioksid hraniti nekaj stoletij ali celo tisočletjih.
Vendar je ta tehnologija trenutno zelo draga in v Evropi se izvajata samo dva komercialna projekta. Zato EU zagotavlja začetni kapital za podporo projektom za zajemanje in shranjevanje ogljika ter je oblikovala pravila, s katerimi želi zagotoviti, da se tehnika uporablja na okolju prijazen način.
Gozdovi: varuhi podnebja
Gozdovi imajo edinstveno vlogo pri podnebnih spremembah. Gozdovi po eni strani ob sečnji in razpadanju dreves ter oviranju tal pod njimi izpuščajo toplogredne pline ter tako prispevajo k globalnem segrevanju.
Vendar po drugi strani zajamejo toplogredne pline prek fotosinteze in tako pripomorejo k ohlajanju planeta. Zato so v boju proti podnebnim spremembam ključnega pomena.
Kako lahko zagotovimo pozitiven učinek gozdov? Učinkovita rešitev je lahko trajnostno upravljanje gozdov, pri katerem se zasajajo nova drevesa, ki zamenjujejo stara ali tista, ki so bila posekana. Države EU sodelujejo pri izboljševanju vloge gozdov v EU v boju proti podnebnim spremembam.
Sečnja svetovnih gozdov zaskrbljujoče narašča: v 80 % je razlog za krčenje tropskih gozdov pridobivanje zemljišč za kmetijstvo, vendar je sečnja dreves namenjena tudi proizvodnji lesa ali papirja ali gradnji cest in rudnikov. Krčenje gozdov pospešuje podnebne spremembe, vendar tudi uničuje življenjski prostor gozdnih živali in spreminja padavinske vzorce, kar povzroča suše.
Varovanje svetovnih gozdov
Program REDD+ (Zmanjševanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov ter njihovo ohranjanje) pomaga tropskim državam pri sprejemanju bolj trajnostnih rešitev, in sicer se prebivalcem držav v razvoju plačuje, da ohranjajo svoje gozdove.
Plačilo prejmejo na podlagi izračuna vrednosti ogljika, ki ni bil izpuščen v ozračje, ker gozdov niso posekali, te vrednosti pa se preračunajo v sredstva za uporabo gozdne površine ob upoštevanju podnebja.
Sredstva programa REDD+ se uporabljajo v več kot 40 državah in so na primer usmerjena v spremljanje gozdov (merjenje dreves), izboljšanje odzivnosti gasilskih služb v primeru gozdnih požarov in razvoj kmetijsko-gozdarskega sektorja (mešanice kmetijstva in gozdarstva).
Program je ustrezno ravnovesje med ohranjanjem in zaščito interesov vseh tistih, ki živijo v gozdovih in so glede hrane, vode in drugih virov od gozdov tudi odvisni. Države članice in institucije EU so doslej prispevale več kot 1 milijardo evrov za dejavnosti v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, ki so povezane s programom REDD+.
Spopadanje z vročino
Pametno sajenje
Nekateri kmetovalci posadijo več pridelka med drevesi, ki nudijo senco v bolj vročem in suhem podnebju. Krajinski arhitekti v mestnih parkih in ob cestah sadijo rože in grmovnice, ki so odporne proti suši, zato lahko lažje preživijo v toplih in suhih razmerah.
Zelene stene in strehe
V številnih mestih sadijo rastline na stenah in strehah, da bi vpile vročino in pomagale ohranjati ustrezno temperaturo v stavbi v vročem vremenu. Te rastline vpijajo tudi vodo in zmanjšujejo zlivanje vode med neurji. Nekatere države, kot sta Francija in Danska, so sprejele zakone in programe za spodbujanje namestitev zelenih streh.
Pametno z vodo
Nekateri ljudje odkrivajo nove načine za varčevanje z vodo, na primer z vgradnjo sistemov „sive vode” v domovih in podjetjih (na primer v hotelih), ki omogočajo ponovno uporabo vode, s katero se umijemo, za splakovanje stranišč. Inovativni kmetovalci pa ponoči uporabljajo kapljično namakanje, da bi voda lahko prišla naravnost do korenin rastlin in ne bi izhlapela v vročini dneva.
Prilagajanje naraščajočim vodam
Plavajoče hiše
V Maasbommelu na nizko ležečem območju Nizozemske se nekateri prebivalci pripravljajo na pogostejše poplave tako, da živijo v domovih z dvojno naravo: ti imajo temelje na tleh, vendar so konstruirani tako, da se dvigujejo skupaj z vodo.
Gradnja protipoplavne zaščite
Gradnja umetnih zidov in nasipov v morju pomaga zadrževati vodo tako kot peščene sipine. Na njih je mogoče zasaditi trpežno travo, saj njene korenine pomagajo, da voda ne odnese sipin.
Zelene gobe
Poplavne ravnice (naravna območja, ki se stekajo v reke) lahko kot nekakšne gobe vpijejo vso čezmerno deževnico. Države ob Donavi in Labi obnavljajo nekdanje ravnice in dajejo več prostora rekam.